ISLAMSKA ZAKONSKA ZVEZA

Pravice in dolžnosti zakoncev
»In še eden od dokazov Njegovih: iz vaše vrste žene ustvarja, da se ob njih umirite, in vas z ljubeznijo in usmiljenjem navdihne; to je, zares, v poduk ljudem, ki razmišljajo.«
Bizantinci - Ar-Rum, 21

»Zakonski odnos je moja tradicija, in kdor odstopi od njega, je odstopil od mene.«
Hadis)

Definicija zakonske zveze
Po šeriatskih predpisih predstavlja zakon skupno družinsko življenje muslimana in muslimanke, do katerega pride po svobodni volji obeh; sklenitvi zakona morata
prisostvovati priči, dva muslimana, ali pa musliman in dve muslimanki. Da bi bilo to dejanje veljavno, morata biti po šeriatskem predpisu zaročenec in zaročenka sposobna s svojimi besedami razložiti osnovna načela islamskega verovanja, ki so vsebovana v naslednjih besedah: amentu bi-llahi, ve melaiketihi, ve kutubihi, ve rahulihi, ve-l-jevmi-l-âhiri, ve bl-l-kaderi hajrihi ve šerrihi mine-llahi te'ala (verujem v Enega Boga, v Njegove angele, v Njegove Knjige, v Njegove poslanike, v Sodni dan in da se vse zgodi po Njegovi volji).


Namen zakonske zveze
Zakonski odnos zagotavlja naslednje:
- pokoravanje Božjemu ukazu;
- sprejemanje in dejansko izvajanje tradicije Mohameda a.s.;
- oblikovanje zakonske skupnosti;
- skupno potomstvo;
- zakonite naslednike;
- ščitenje moralnega življenja zakoncev;
- vzgoja otrok v islamskem moralno-etičnem duhu;
- ekonomsko zaščito družine.


Izbira zakonskega partnerja
Sklenitev zakonskega odnosa sodi med najpomembnejše in najresnejše odločitve v
življenju posameznika. V ta namen je Mohamed a.s. svojim privržencem v izročilu
hadisa zaupal naslednje sporočilo: »Ženo je moč izbrati po štirih kriterijih: njenemu bogastvu, poreklu, njeni lepoti in verski vzgoji. Odloči se za tisto, ki je versko najbolje vzgojena - Bog naj ti nakloni srečo!«


Ovire v šeriatskem zakonu
Po šeriatskih predpisih se lahko pri sklepanju zakonske zveze pojavijo naslednje ovire:
- krvno sorodstvo,
- sorodstvo po ženini oz. tastovi liniji,
- sorodstvo po mleku (pri rejencih), ki je enakovredno sorodstvu po krvi,
- druge začasne ovire.


Zaroka
Zaroka je v šeriatskem pravu priporočljiva, ni pa obvezna. Zakon je torej mogoče skleniti tudi brez predhodne zaroke. Namen zaroke je predvsem bližje spoznavanje bodočih zakoncev in njunih družin.


Prostor za sklenitev zakonske zveze
Poroka po šeriatskih predpisih se lahko izvrši šele po sklenitvi zakonske zveze pred pristojnimi državnimi organi. Je pa za muslimane zavezujoče, da se po uradni sklenitvi zakonske zveze poroči še po šeriatskem zakoniku. Takšna poroka se izvrši v džamiji oz. molilnici, v prostorih Odborov islamskih skupnosti ali na drugih krajih, za katere se dogovorijo bodoča zakonca in organi islamske skupnosti (športne in prireditvene dvorane ipd.).


Kdo opravlja obred verske poroke
Šeriatsko poroko lahko opravi oseba, ki je pooblaščena s strani predpostavljenega verskega organa, pristojnega za izdajo pooblastila.


Poročni obred
Pooblaščena oseba, ki opravi poročni obred, je dolžna preveriti vse dejavnike, ki bi lahko ovirali sklenitev zakonske zveze po šeriatskih predpisih, kot je morebitno krvno sorodstvo, sorodstvo po mleku in ženini liniji in podobno. Če je zaročenka ločenka ali vdova, je mogoče poroko opraviti šele po izteku iddeta, časovnega obdobja, ki preteče od prenehanja prejšnje zakonske zveze, in ki traja tri mesece pri ločenkah in štiri mesece in deset dni pri vdovah. Če se ugotovi, da ni nobenih tovrstnih zadržkov za sklenitev zakonskega razmerja, se zaročenca dogovorita o višini mehra mu'adždžela, obveznega poročnega darila ženi s strani soproga, ki ji ga mož izroči takoj po sklenitvi zakonske zveze. Namesto tega se lahko dogovorita tudi za mehr muedždžel, ki ga žena prejme ob ločitvi ali pa po moževi smrti iz njegove zapuščine. Možno je tudi, da se zakonca ob sklenitvi zakonske zveze dogovorita za oba mehra. Šeriatski predpisi ne določajo najvišje vrednosti mehra; za to poročno darilo ni zavezujoče, da je izplačljivo v zlatu ali denarju, lahko je tudi v obliki nepremičnine. Mehr torej po šeriatskih predpisih ženi omogoča, da si lahko v primeru ločitve ali smrti soproga zagotovi materialno eksistenco in tako ni drugim v breme. Po moževi smrti se iz njegove zapuščine najprej izplača prav dogovorjeni mehr in šele nato obveznosti do drugih. Po izplačilu mehra se preostali del zapuščine razdeli zakonskim naslednikom, med katere sodi tudi njegova žena. Sklenitvi zakonske zveze morata ob ženinu in nevesti ter izvršitelju obreda prisostvovati še najmanj dva odrasla muslimana (priči). Sama sklenitev zakonskega razmerja se lahko izvrši, ko prisotni ugotovijo naslednje:
1. da sta bodoča zakonca prostovoljno pristopila k sklenitvi šeriatske zakonske
zveze;
2. da sta predhodno opravila poročni obred pred organom državne oz. občinske
uprave;
3. da ni nikakršnih šeriatskih ovir za sklenitev šeriatske zakonske zveze.
Oseba, ki izvrši šeriatski poročni obred, seznani bodoča zakonca z dolžnostmi in
obvezami, ki izhajajo iz šeriatskega zakona. Te so naslednje:
- glede na to, da sta zaročenca k šeriatski poroki pristopila v imenu Allaha in da je Allah Priča in Garant zakona, bi morala bodoča zakonca življenje v takšni zakonski skupnosti razumeti kot dejanje Njegove volje in v tem smislu sporazumno organizirati svoje zakonsko življenje;
- zakonca se obvežeta, da se bosta spoštovala in si pomagala pri vseh opravilih in dejanjih, ki niso šeriatsko prepovedana;
- obvežeta se, da bosta spoštovala starše, sorodnike in prijatelje obeh;
- dolžna sta sporazumno skrbeti za svoje otroke, za njihovo zdravje, izobrazbo in vzgojo v duhu islama;
- mož je dolžan materialno vzdrževati svojo soprogo, ne glede na to, če ima žena
lastna materialna sredstva ali ne;
- soproga lahko odreče poslušnost možu, če njegove zahteve nasprotujejo šeriatskim predpisom;
- imovina zakoncev je lahko skupna ali pa ločena;
- soproga mora skrbeti za skupno in tudi zasebno pridobljeno imovino;
- v primeru, da pride do razveze zakona, morata zakonca upoštevati šeriatske
predpise, navedene v tem sestavku.


Pravice moža v zakonskem razmerju
Mož in žena imata v zakonu določene pravice in dolžnosti. Če svoje dolžnosti in
obveznosti izvršujeta, kakor je treba, med njima ne bo prihajalo do nesporazumov in njun zakon bo potekal v slogi in ljubezni. Nasprotno pa, če zakonca ne izvršujeta svojih obvez, kakor bi bilo treba, bo med njima prišlo do razhajanj, prepirov in sovraštva, kar najpogosteje vodi k ločitvi. Zato so v islamu pravice in dolžnosti zakoncev natančno določene.
Pravice moža so naslednje:
- ženo opozarja na osebno higieno, če ji ta ne posveča dovolj pozornosti;
- vztrajanje pri dostojnem oblačenju soproge;
- pravica do spolnih odnosov, razen v primeru šeriatskih prepovedi (zdravstveni in drugi razlogi), ko ima žena pravico moža zavrniti;
- od žene zahteva, da brez razloga in šeriatskega opravičila ne zanemarja islamskih dolžnosti, kot so molitev, post in podobno.
- mož ne dopušča ženi, da ponižuje in obklada z žaljivimi vzdevki njega, njegove
starše, sorodnike in prijatelje;
- opozarja ženo, če ta ne izpolnjuje dolžnosti, ki jih je kot žena in mati dolžna izvrševati.

Dolžnosti moža v zakonu
Soprog je v zakonskem razmerju dolžan:
- vzdrževati svojo ženo, in to po svojih materialnih zmožnostih,
- vnaprej predati ženi dogovorjeno poročno darilo (mehri mu'adždžel),
- lepo in korektno ravnati s soprogo, saj je to eden od najpomembnejših pogojev za srečen zakonski odnos,
- varovati in spoštovati ženino dostojanstvo,
- sodelovati pri pravilni vzgoji otrok,
- ceniti in spoštovati ženino sorodstvo.


Pravice žene v zakonski zvezi
Soproga ima pravico, da:
- samostojno razpolaga s svojo imovino,
- obiskuje svoje starše,
- obiskuje bližnje in daljno sorodstvo, kot so bratje, sestre, sestrične in bratranci,
- da se izobražuje in moralno dograjuje po načelih islama,
- da opravi romanje v Meko, če je to možno,
- da odreče poslušnost možu, če ta od nje zahteva nekaj, kar je v nasprotju s
šeriatskimi predpisi.


Dolžnosti žene v zakonski zvezi
Dolžnosti soproge v zakonski zvezi so naslednje:
- da varuje avtoriteto, čast in dostojanstvo svojega moža,
- da mu dovoli intimni odnos, če ni upravičenega razloga ali šeriatske ovire, kakor sta nosečnost ali menstruacija,
- da ne ravna razsipno s premoženjem, pridobljenim skupno ali s strani enega od
zakoncev,
- da vestno opravlja naloge, ki jih ima kot žena in mati,
- da varuje potomstvo svojega moža in sodeluje pri vzgoji otrok.


Skupne dolžnosti zakonskih partnerjev
Zakonca imata tudi skupne zakonske dolžnosti:
- medsebojna ljubezen in vzajemno spoštovanje,
- skrb za otroke in vzgoja,
- vzajemno spoštovanje družine in
- skupno pridobivanje sredstev za preživljanje.


Ločitev - talak
Prekinitev zakonske zveze je v islamu nezaželena, vendar je v upravičenih primerih dovoljena.
Če se vedenje in ravnanje katerega od zakonskih partnerjev ne more ta ujeti s
čustvi, častjo in dostojanstvom drugega zakonca, in oba kljub najboljši volji in
prizadevanjem ne moreta najti skupnega jezika in se ne moreta sporazumeti, je ločitev po šeriatskih predpisih opravičljiva.
O ločitvi je Mohamed a.s. rekel naslednje:
»Ločitev je Allahu dž.š. najbolj zoprno dejanje, ki ga še dovoljuje.«